• Dojenčki
• Ustvarjanje družine
• Otroci
• Splošno starševstvo
• Novorojenčki
• Najstniki
• Malčki
• Nosečnost

SAT Bralno razumevanje: Osnovni principi

SAT Bralno razumevanje: Osnovni principi

Zakaj se vaše razumevanje izboljšuje, manj preberete besedila

Tri sekcije SAT Bralnega testa začnejo z vprašanji o dopolnjevanju stavkov pred besedili; ena sekcija je sestavljena iz bralnih vprašanj. Da vam damo boljši poglej na razporeditev besedil v SAT Bralnem testu, poglejmo še enkrat njegove tri sekcije:

• 25-minutna sekcija: 8 dopolnjevanj stavkov in 16 bralnih vprašanj (2 par majhnih besedil, 1 dolgo besedilo)
• 25-minutna sekcija: 5 dopolnjevanj stavkov in 19 bralnih vprašanj (2 majhna besedila, 2 srednje-dolga besedila)
• 20-minutna sekcija: 6 dopolnjevanj stavkov in 13 bralnih vprašanj (1 par srednje-dolgih besedil)

Ponovno, lahko je neka variacija iz testa v test, a to osnovno razporeditev lahko pričakujete.

Ta besedila so večinoma nenavadna in pokrivajo širok spekter tem. SAT je vključil besedila takšna kot lov na kitov, ženske na delovnem mestu, verska svoboda in celo profesionalno borilo. Ražen besedišča, bralna vprašanja ne zahtevajo nobenega specifičnega znanja. Vsa informacija, ki jo potrebujete za odgovore na vprašanja, je podana v besedilih.

Besedila običajno izražajo nekoga točko zrenja v razpravi ali razlagi nečesa. Za razliko od vrste beletrističnega branja, ki jo delate v angleškem razredu, besedila zahtevajo malo ali sploh nobeno »interpretacijo«. Namesto tega je vaša glavna naloga preprosto slediti avtorjevemu argumentu ali razlagi ali čemurkoli, in odgovarjati na vprašanja o vsebini ali implikacijah besedila.

Tukaj so navodila za besedila:

Vsako besedilo spodaj je sledilo vprašanj o njegovi vsebini. Odgovorite na vprašanja na podlagi tega, kar je izjavljeno ali implicitno v vsakem besedilu in v kakršnemkoli uvodnem materialu, ki bi bil morda zagotovljen.

Kot vidite, so ta navodila neposredna. Se ne bodo spremenila, zato ne porabite časa za ponovno branje teh navodil med testom.

Kot sem rekel, SAT branje je drugačno

Branje se zdi kot veščina, ki ste jo naučili davno, a SAT branje je drugačno od vrste obveznega branja, ki ga delate ves čas v šoli, ali od vrste branja, ki ga delate izven šole za užitek. Če berete SAT besedilo na način, kot berete učbenik ali roman za domači nalog, boste na testu v veliki, veliki nevolji!

Poglejmo, kako in kaj tipično berete. En pomemben vidik vašega branja je, da vedno imate ozadjske informacije o temi ali vsaj kontekst, v katerem jo postavite. Ko berete, je to ali predmet, ki ga študirate, ali področje ali žanr osebnega interesa. Če je za razred, je knjiga ali članek v predmetu, ki ga poznate, in vaš učitelj je verjetno razpravljal o glavnih točkah. Če berete za osebni užitek, ste verjetno precej udobni celo z zahtevnim materialom.

Ne podcenjujte, koliko vse te ozadjske informacije odpre pot za to, kar berete. In če zaletite na nešto, ni problem – lahko si vzamete čas, da preberete to toliko krat, kolikor je potrebno. Niste v pohodu, zato lahko razmišljate o prebranem za dodatne vpogled. Če ste še vedno zmedeni, lahko iščete dodatne reference ali perspektive v drugih virih ali na internetu. Kratko, za vaše normalno branje imate precej enostavno.

Sedaj poglejmo, kako in kaj boste brali na SAT. Na SAT besedilu berete izsek v neznanem področju, popolnoma ločenem od konteksta, ki bi vam pomagal ga razumeti. Če ste zmedeni, žal: ni zapiskov iz razreda za razlago, ni glosarja ali kazala, niti kakršnega koli drugega vira za razlago. Če ne razumete besede – ups – ni slovarja ali spletne enciklopedije, v katero bi poiskali. Nato je naravno tudi faktor časovnega pritiska. Imate ledvo dovolj časa, da preberete besedilo enkrat in še odgovorite na vprašanja, pač pa da bi ga brali drugi ali celo tretjič, kot bi doma.

In to je le to, s čimer se morate spopasti za besedilo. Branje izbire pravilno prinaša lasten nabor celo težjih izzivov.

Kako NE brati SAT besedila

V redu, povejte mi, ali se vam kaj od tega zdi poznano iz vaše izkušnje branja SAT besedila.

Preberete prvi odsek skrbno, a do konca prvega odseka ugotovite, da ste malo zmedeni. Neodplačano, nadaljujete (Napaka #1). Prehodite skozi besedilo zavedno, stavek za stavek, poskušajo vzeti kolikor mogoče dejstev. Morda podčrtate ključne besede ali fraze, ki zdijo pomembne. Premikate se skozi besedilo uporno, odločeni, da pridobite čim podrobnejše razumevanje (Napaka #2).

Porabili ste precej časa na besedilu (Napaka #3), zato ste presenečeni, da ko prideš do konca besedila, ne razumete veliko besedila in se spomnite celo manj. Jaj, a zdaj ste kratek s časom – ne morete prebrati celotnega besedila – zato pohitrite skozi vprašanja (Napaka #4).

Tukaj je zadeva. Prosto nimate dovolj časa, da bi razumeli in zapomnili vse informacije v celo kratkem SAT besedilu. Kot smo razpravljali v The SAT: How to Gain (or Lose) 30 IQ Points – Instantly!, vaš kratkoročni spomin ima zelo omejeno kapaciteto. Ko se »napolni« s polovicijo desetka dejstev ali idej – kar se verjetno zgodi kdaj v prvem odseku – vaš kratkoročni spomin doseže preobremenitev in vaša mišljenjska sposobnost pade na blizu nič. Ne samo, da je podrobno razumevanje besedila nemogoče na časovno omejenem testu kot SAT, ampak poskus tega vas bo samo zmedel. Poleg tega boste to čas potrebovali za vprašanja.

Ker delujete pod izjemno pohitrenimi pogoji, vse, za kar se lahko upate, je zelo splošno razumevanje besedila. Na srečo, saj večkratno izbiro test zagotavlja vse odgovore, povsem zadostno je površno razumevanje besedila za odgovore na vprašanja. Vselej, vi ne morete priti do odgovora na vprašanje; morate le prepoznati odgovor med izbirami.

Morda ste slišali ali prebrali predlog, da ne poskušate brati besedila sploh, ampak da gredo neposredno k vprašanjim. Ta pristoj je izjemno nepriporočljiv – razen, če vam je čas, ko zmanjka v zadnjih minutah bralne sekcije.

Pravi izziv bralne sekcije so vprašanja in izbire – ne besedila

Mislili bi, da težava na bralni sekciji pridi iz nerazumevanja, o čem so besedila. V resnici, večina izogibnih napak pridi iz nerazumevanja, natančno kaj vprašanje vpraša ali kaj je izbira.

To se morda zdi neverjetno. Po vsej, kako težko je razumeti preprosto vprašanje ali kratke izbire v primerjavi z razumevanjem težkega in včasih dolgega besedila? Zamislite to takole: če napačno preberete ali napačno interpretirate cel stavek v 900-besedilnem besedilu, vaše skupno razumevanje celotnega besedila verjetno ne bo resno vplivano. Če pa napačno preberete celo ključno besedo kratkega vprašanja ali izbire odgovora, boste zelo verjetno napačno odgovorili na vprašanje.

Kot smo kratko razpravljali v The SAT: How Your Brain Can Get You in Trouble in kot boste kmalu sami odkrili v naslednji vaji, se morate naučiti brati, kaj izbira resnično pravi, namesto tega, kar zdijo, da pravi!

Krajše je besedilo – in nekatera SAT besedila so krajša od 100 besed – bolj skrbno morate brati.

Vaja: Branje z pozornostjo

Del A: Da bi demonstriral, koliko skrbno morate brati posamezne izbire, sem pripravil naslednje enostavkovno besedilo za vas. Ne ugibajte tukaj; resnično poskusite ugotoviti odgovor – nikoli ne boste videli takšnega kratkega besedila! Vzamite si čas, a ne vzamite nobenih tveganj: uporabite proces odpravljanja, da boste prepričani, da ste našli odgovor. Če več kot ena izbira zdi pravilna, nadaljujte, dokler ne najdete razloga za odpravljanje vse izbire razen odgovora.

Zadnja supernova v naši galaksiji, vidna s Zemlje, je bila opažena le pet let pred tem, ko je teleskop prvič uporabljen za nebesno opažanje v 1609.

1. Katero od naslednjih je mogoče sklepati iz zgornjega besedila?
   1. Teleskopi so bili prvič uporabljeni za nebesno opažanje.
   2. Odkar astronomi uporabljajo teleskope, niso opazili nobene supernove v naši galaksiji.
   3. Zadnja supernova v naši galaksiji se je zgodila v 1604.
   4. Supernove so vidne s Zemlje z golim okom.
   5. Teleskop je bil izumljen pet let pred zadnjo vidno supernovo.

Razpravo o tej vaji boste našli na naslednji strani. Preverite svoj odgovor, preden poskusite naslednje besedilo.

Odgovori na vajo Branje z pozornostjo

Zadnja supernova v naši galaksiji, vidna s Zemlje, je bila opažena le pet let pred tem, ko je teleskop prvič uporabljen za nebesno opažanje v 1609.

1. Katero od naslednjih je mogoče sklepati iz zgornjega besedila?
   1. Teleskopi so bili prvič uporabljeni za nebesno opažanje.
   2. Odkar astronomi uporabljajo teleskope, niso opazili nobene supernove v naši galaksiji.
   3. Zadnja supernova v naši galaksiji se je zgodila v 1604.
   4. Supernove so vidne s Zemlje z golim okom.
   5. Teleskop je bil izumljen pet let pred zadnjo vidno supernovo.

Razprava: Če ste izbrali izbiro A – previdno – napačno ste prebrali besedilo in niste upoštevali vseh izbiro. Piše, da so teleskopi bili prvič uporabljeni za nebesno opažanje v 1609; ne pravi, da je to bila prva uporaba teleskopov.

Če ste izbrali izbiro B – previdno – napačno ste prebrali besedilo in niste upoštevali vseh izbiro. Izbira pravi, da nobena supernova ni bila vidna s Zemlje, a astronomi bi morda opazili supernove s satelitskimi teleskopi. Če niste upoštevali te možnosti, bi se morali boriti skozi druge izbire, ker je izbira D dvoumno odgovor brez potrebe po branju med vrsticami.

Če ste izbrali izbiro C – previdno – napačno ste prebrali besedilo in niste upoštevali vseh izbiro; morda ste napačno prebrali tudi izbiro. Izbira se nanaša na to, kdaj so se supernove zgodile, medtem ko se besedilo nanaša na to, kdaj so bile opažene. Poleg tega bi bilo nemogoče za nas, da bi vedeli dovolj o naši galaksiji, da bi rekli, kdaj se je zgodila zadnja supernova.

Če ste izbrali izbiro D, ste pravilno uporabili proces odpravljanja in našli odgovor. Čestitke, to je bilo previdno težavno vprašanje. Če je zadnja supernova bila opažena pet let pred tem, ko so teleskopi uporabljali za raziskovanje nočnega neba, potem so bile supernove jasno vidne z golim okom.

Če ste izbrali izbiro E – previdno – napačno ste prebrali besedilo in izbiro. Besedilo ni reklo, kdaj je bil teleskop izumljen, le kdaj je bil prvič uporabljen za astronomske namene. Glejte tudi razpravo k izbiri C, podobna napaka. Opazite tudi, da se izbira nanaša na zadnjo vidno supernovo, a besedilo na supernove v naši galaksiji, kar je velika razlika.

Del B:

Da bi še bolj poudaril, koliko je pomembno, da se posvetite času za pravilno branje izbire, poskusite se lotiti vprašanja spodaj. To besedilo je dolžine enega izmed krajših besedil na resničnem SAT.

Zdravstveni sistem naroda zahteva neprekinjen doplnjevanje novega krvi od darovalcev, da bi dopolnili svoje zaloge. Zamrzovanje krvi za dolgoročno shranjevanje je občutljiv, drag in časovno zahteven proces; hkrati pa mnogi zdravniki menijo, da je izhodni izdelek nespoštljiv. Ko je shranjena v raztopini plazme in hranilnega dektroza (sladkor), sveže rdeče krvne celice lahko preživijo in ostanejo primerne za prelijavo le šest tednov.

2. Zgornje besedilo nakazuje katero od naslednjih?
   1. Morajo biti ustvarjene dodatne postaje za pripravo in shranjevanje krvi za prihodnje prelije.
   2. Brez posebnih postopkov shranjevanja rdeče krvne celice ne morejo dolgo obstajati zunaj človeškega telesa.
   3. Javnost bi morala biti pogosto opominjana na potrebo po darovanju krvi, ne le v klicu v časih krize.
   4. Zaloga krvi naroda je nevarno nizka in potrebuje takojšnji vliv darovanj.
   5. Zaloga krvi naroda je v povprečju izčrpana enkrat na šest tednov.

Preverite svoj odgovor na naslednji strani in prepričajte se, da preberete analizo napačnih izbire.

Ne bodite razočarani, če ste našli to vajo težavno. Načrtoval sem jo, da poudarim, kako enostavno je, da vam zlobi očitna preprostost celo nekaj besed, in da demonstriram, zakaj morate upočasniti pri vprašanjih, ne pri besedilu.

Odgovori na Del B

Zdravstveni sistem naroda zahteva neprekinjen doplnjevanje novega krvi od darovalcev, da bi dopolnili svoje zaloge. Zamrzovanje krvi za dolgoročno shranjevanje je občutljiv, drag in časovno zahteven proces; hkrati pa mnogi zdravniki menijo, da je izhodni izdelek nespoštljiv. Ko je shranjena v raztopini plazme in hranilnega dektroza (sladkor), sveže rdeče krvne celice lahko preživijo in ostanejo primerne za prelijavo le šest tednov.

2. Zgornje besedilo nakazuje katero od naslednjih?
   1. Morajo biti ustvarjene dodatne postaje za pripravo in shranjevanje krvi za prihodnje prelije.
   2. Brez posebnih postopkov shranjevanja rdeče krvne celice ne morejo dolgo obstajati zunaj človeškega telesa.
   3. Javnost bi morala biti pogosto opominjana na potrebo po darovanju krvi, ne le v klicu v časih krize.
   4. Zaloga krvi naroda je nevarno nizka in potrebuje takojšnji vliv darovanj.
   5. Zaloga krvi naroda je v povprečju izčrpana enkrat na šest tednov.

Če ste izbrali izbiro A – previdno – napačno ste prebrali besedilo in niste upoštevali vseh izbiro. Nič ni bilo rečeno o potrebi po dodatnih shranjevalnih postajah. Nove postaje bi bile malo uporabne, če krvne zaloge ne bi bile neprekinojeno dopolnjujele.

Če ste izbrali izbiro B – previdno – napačno ste prebrali izbiro in niste upoštevali vseh izbiro. Besedilo pravi, da kri ne more dolgo preživeti; besedilo ne pravi, da kri preneha obstajati. Resnično, zdravi razum nam pove, da kri obstaja dolgo (pomislite na krvni pega), čeprav kri ne bi dolgo ostala primerna za prelije.

Če ste izbrali izbiro C, ste pravilno uporabili proces odpravljanja in našli odgovor. Čestitke, to je bilo tudi previdno težavno vprašanje. Ker kri ostane primerna za prelijavo omejen čas, mora javnost neprekinojeno dopolnjevati krvne zaloge.

Če ste izbrali izbiro D – previdno – napačno ste prebrali besedilo. Prvi stavek pravi, da narod zahteva neprekinojen doplnjevanje nove krvi; besedilo ne pravi, da je trenutna zaloga neprimerna.

Če ste izbrali izbiro E – previdno – napačno ste prebrali besedilo. Besedilo je reklo, da kri v raztopini ostane primerna le šest tednov. Zaloga krvi bi bila izčrpana šest tednov od danes, samo če bi nobena nova kri bila darovana.

Izboljšajte svoj rezultat z pozabljanjem starih navad in pridobivanjem novih

Veste, da za spreminjanje rezultata morate spremeniti način, kako opravljate test. Spreminjanje pristopa k bralnim besedilom bo verjetno težje kot spreminjanje pristopa k dopolnjevanju stavkov. Vaše bralne navade so se oblikovale v preteklih desetih letih ali več, in so vam verjetno dobro služile v šoli. Te iste navade pa so neprimerne za zahteve SAT Bralnega testa. Vendar, s prakso uporabe novih tehnik v tem poglavju in naslednjem, lahko razvijete nove bralne navade za SAT.

Če že dosežate visoke rezultate na bralnih vprašanjih – recimo, ena ali dve bralni napaki v celotnem testu, pod časovnimi pogoji – ne spreminjajte vašega splošnega pristopa; on jasno deluje za vas. Vendar tehnike v tem članku (in naslednjih poglavjih) lahko dodate v svoj repertuar. Tako, dokler ne dosežete dosledno popoln ali skoraj popoln rezultat na bralnih vprašanjih, bi morali sprejeti te nove tehnike.

Ponavljajte po meni: Hitro skozi besedilo, počasi skozi vprašanja

Večina študentov porabi preveč časa na besedilih, ne pusti dovolj časa za vprašanja. Ključ je, da prideš skozi vašo prvo branje besedila čim hitreje, da imate dovolj časa za pregled vprašanj. Ko odgovarjate na vprašanja, boste morali povsem pogosto prebrati besedilo, da preverite podrobnost ali pojasnite točko, a vaše prvo branje besedila bi moralo biti hitro.

Vaš cilj je prebrati besedilo hitro za eno ali dve ključni ideji, nato pa brati vprašanja in izbire zelo, zelo počasi! Če imate osem minut za srednje dolgo (500 besed) besedilo, ki sledi šest vprašanj, bi morali poskusiti prebrati besedilo v dveh minutah ali manj, da boste imeli šest minut za vprašanja. Kot pravilo prsta, hitrostite se tak, da imate vsaj minuto v povprečju za vsako vprašanje. Če v splošnem potrebujete več časa za branje besedila ali za analizo in odgovore na vprašanja, boste morali pustiti praznine.

O prazninah bomo govorili kasneje. Ključna točka tukaj je prepoznati pomembnost pospeševanja na besedilu in upočasnitve na vprašanjih.

Kot sem rekel prej, krajše je besedilo, bolj skrbno morate brati. Resnično, morda paradoksalno, boste morda morali porabiti več časa za branje 150-besedilnega, enoodstavkovnega besedila, kot za branje 450-besedilnega, triodstavkovnega besedila.

Naš pristop k besedilim v zlivki

Ker je vaš končni cilj odgovoriti na vprašanja, boste želeli porabiti čim manj časa na besedilu in čim več na resničnih vprašanjih. Tukaj v zlivki je naš splošni pristop k branju besedila in odgovarjanju na njegova vprašanja:

• Korak 1: Berite besedilo počasi, dokler ne pridobite njegove glavne ideje, nato prehitrite skozi ostanek besedila čim hitreje.
• Korak 2: Kolikor mogoče, prisilite se, da preletite specifične dejstva in podrobnosti.
• Korak 3: Besedilo lahko ima sekundarno idejo, a vaš primarni cilj zdaj je dobiti pregled organizacije besedila (osnovni način, s katerim vsak odsek razvija glavno idejo).
• Korak 4: Pridobite vprašanja čim hitreje in sekaite skozi izbire z agresivnim procesom odpravljanja. Pogosto se vračajte k besedilu, da preverite podrobnosti.

To je vse. Bomo morali malo spremeniti ta pristoj za določene tipe besedil, a ti štiri koraki oblikujejo osnovmo močne metode za odgovarjanje na bralna vprašanja čim hitreje in natančneje.

Preden vas vržem v globino s polnim dolžinskim SAT besedilom in njegovimi vprašanji, bi rad razpravljal o prvih dveh korakih zgoraj.

Korak 1: Berite počasi, dokler niste identificirali avtorjeve glavne ideje

Nima dvoma, na SAT nimate dovolj časa, da bi brali besedila na mirnem tempu. Boste se morali potisniti, da berete besedila hitreje, kot bi radi.

Sedaj, ko pravim, da boste morali brati hitro, ne mislim, da bi morali poskusiti preleteti celotno besedilo s enako hitrostjo. Presenetljivo, sposobni bralci resnično berejo počasi nad pomembnimi idejami, in sposobni bralci nadomestijo izgubljen čas s branjem veliko hitreje nad večjo maso manj pomembnih podrobnosti. To je malo kot vožnja s tekalnim avtom: vedeti, kdaj morate upočasniti na nevarnih ovinkih, in nato pustiti avto, da gre na ravnicah.

Osredotočite se posebej na štiri ključne stavke vsakega besedila

Ne glede na temo, je glavna ideja SAT bralnih besedil skoraj vedno v enem od štirih ključnih mest. Verjetno poznate pojem »tematskih stavkov«, in ta koncept je nam tudi v pomoč. Prvi in zadnji stavek vsakega odseka imata tendenco povzemati vsebino odseka. Za besedilo kot celoto, kje bomo verjetno našli glavno idejo?

Glavna ideja besedila bo verjetno v prvem ali zadnjem stavku prvega odseka, ali v prvem stavku drugega odseka. Glavna ideja besedila se pogosto ponovi v zadnjem stavku besedila.

Drugače rečeno, do konca prvega stavka drugega odseka bi morali že vedeti glavno idejo besedila in biti pripravljeni dramatično pospešiti tempo branja.

Prepričajte se, da ločujete avtorjevo mnenje od tega, kar mislijo »drugi ljudje« – konvencionalna modrost

Ena od nevarnosti pri iskanju avtorjeve glavne ideje je, da na SAT besedila pogosto začnejo ne z avtorjevo prepričanjem, ampak s tem, kar mislijo drugi ljudje, znano tudi kot konvencionalna modrost. Veliko besedil na vašem SAT ne bodo strogo faktična besedila, ampak »mnenjska« besedila. Avtor običajno predstavi svoje mnenje o temi, in nato ga podpira. Preden avtor predstavi svoj ali njen pogled, pa običajno predstavlja konvencionalno modrost, ali »drug stran« vprašanja.

Pomislite: če se avtor strinja s tem, kar mislijo drugi ljudje, kakšen bi bil namen pisanja besedila? Na SAT nikoli ne boste našli besedila, ki bi začelo s stavkom takim kot: »Večina zgodovinarjev tehnologije verjame, da je mehanizem diferencialnih žog relativno sodoben – in hej, mislim, da imajo prav.« Avtor se ne bo nujno nesoglasil s konvencionalno modrostjo povsem, a njegov pogled bo drugačen.

Morate brati skrbno – zlasti prvi odsek – ker je enostavno zamenjati konvencionalno modrost za avtorjevo perspektivo, zlasti ko avtor gre nazaj in naprej med obema, ko besedilo napreduje.

Avtor bo običajno uvedel drugo stran z razširjenim stavkom, prisojenim veliki skupini (znanstveniki, zgodovinarji, kritiki, umetniki, vzgojitelji, filozofi, rock glasbeniki). Tukaj so primerne fraze, ki vam sporočajo, da avtor le artikulira skupno točko zrenja, ki jo bodo v nekaterem smislu nasprotovali: splošno misljeno, pogosto verjamemo, pogosto trdimo, predhodno spekulirano, en pristoj, nekateri čutijo.

Ponovno, ne počutite, da bi morali to seznam zapomniti. S malo prakso boste sposobni takoj prepoznati, ali avtor govori zase ali za »drugo stran«.

Zanimivo je, da avtor morda artikulira konvencionalno modrost brez jasnega naznačenja, da to dela. Preberite naslednje besedilo skrbno in poskusite ugotoviti, v katerih stavkih avtor razpravlja o svojem pogledu in v katerih o pogledu druge strani:

Splošno se predpostavlja, da vlada z zavarovanjem bančnih depozitov te naredi varnejše. Če banka na neki način zapre s tveganjem strankinih depozitov v tvegane posoje, ki niso povrnjeni, vlada bo nadomestila izgubljene sredstva. Tako uspokojena, javnost se ne bo znašla v žepih finančne panike in ne bo ustvarila »tekov« na banko, da zahteva nazaj svoj denar, kakor se je zgodilo med Veliko krizo v tridesetih letih 20. stoletja.

IroniÄ?no, pa uprizoritev te »varnostne mere« spodbuja banke, da razširijo daleč tveganejše posoje, kot bi sicer, s čimer povečujejo verjetnost katastrofalnih bankovnih propadov. V končni analizi, zavarovanje bančnih depozitov lahko podkopava, ne krepí, javno zaupanje v naše finančne institucije.

1. Katera od naslednjih je glavna ideja tega besedila?
   1. Vladino zavarovanje bančnih depozitov lahko nenamerne posledice.
   2. Finančne panike in tekoči na banke niso verjetne v prihodnosti, ker so bančni depoziti zavarovani.
   3. Če bi vlada sprejela primerne korake, bi se Velika kriza dala preprečiti.
   4. Vlada bi morala sprejeti več korakov za zavarovanje strankinih depozitov.
   5. Banke ne bi smele tvegati s strankini depoziti z dajanjem posojil, ki morda ne bodo povrnjeni.

Razprava: Fraza splošno se predpostavlja v prvem stavku nas opozori, da avtor razpravlja o konvencionalni modrosti. Drugi in tretji stavek sta razširitev splošno sprejetega pogleda, ne izjave avtorjevega stališča. Kar avtor resnično pravi v prvih treh stavkih je to:

Splošno se predpostavlja, da vlada z zavarovanjem bančnih depozitov te naredi varnejše. Predpostavlja se, da če banka na neki način zapre s tveganjem strankinih depozitov v tvegane posoje, ki niso povrnjeni, vlada bo nadomestila izgubljene sredstva. Predpostavlja se, da tako uspokojena, javnost se ne bo znašla v žepih finančne panike in ne bo ustvarila »tekov« na banko, da zahteva nazaj svoj denar, kakor se je zgodilo med Veliko krizo.

Vstavil sem fraze (poševno) za pojasnitev, da avtor artikulira to, kar mislijo drugi ljudje. Ni do četrtega stavka – ključ je beseda vendar – da nam avtor pove, kaj misli. Odgovor je izbira A.

Torej znova: berite počasi in skrbno, dokler niste utvrdili avtorjevega stališča. Če niste jasni, s katero stranjo – avtorjevo ali druge – se ukvarjate med branjem odseka, zgubite nit avtorjevega argumenta.

Če besedilo začne s konvencionalno modrostjo, bo avtorjeva glavna ideja verjetno v zadnjem stavku prvega odseka ali prvem stavku drugega odseka. Stavka bo običajno vsebovala besedo, ki kaže na spremerjanje smeri, kot ampak, kljub temu, ali vendar.

Prvi odsek se odpre na en od treh načinov

Mislili bi, da SAT besedila lahko imajo stotine možnih odpiranj. Neverjetno, a se lahko zanašate na eno od treh variacij za prvi stavek vsakega SAT besedila. V vrstnem redu verjetnosti, tu sta tri možnosti za prvi stavek vsakega SAT besedila:

Variacija odpiranja #1: Prvi stavek postavi konvencionalno modrost. Ve že, da če je to primer, bo glavna ideja skoraj zagotovo v zadnjem stavku prvega odseka ali prvem stavku drugega odseka.

Variacija odpiranja #2: Prvi stavek bo uvodni stavek, ki daje ozadje za temo. Glavna ideja se bo pojavila kje v prvem odseku, verjetno v zadnjem stavku. Če je vprašanje postavljeno v prvem odseku, bo glavna ideja odgovor na to vprašanje.

Variacija odpiranja #3: Prvi stavek bo izrazil avtorjevo glavno idejo. Ostalek prvega odseka bo nadaljeval razširitev te ideje. Včasih avtor nato primerja svojo glavno idejo s konvencionalno modrostjo, preden se vrne k razvoju svoje ideje z podrobnostmi in primeri.

Ko ste »dobili fiks« na odpiralnem odseku in avtorjevi glavni ideji, boste imeli veliko lažje slediti ostanku besedila, ko se razvila.

Če ste zmedeni do konca prvega odseka – USTAVITE!

Včasih boste naleteli na besedilo tako težavno – ali slabo napisano – da ste zmedeni daleč pred tem, ko ste celo dosegli drugi odsek. Morda mislite, da če nadaljujete z branjem, bo besedilo kmalu začelo dati smisel. Žal, kar se običajno zgodi, je, da postate še bolj zmedeni.

Popolnoma ključno je, da se lotite glavne ideje besedila. Doka ne bodo podrobnosti dala veliko, če sploh kakršnega koli, smisla. Ker avtor pogosto povzema svoj ali njen punkt v zadnjih enih ali dveh stavkih besedila, pojdite neposredno na zadnji odsek. S skrbnim branjem zadnjih nekaj vrstic bi morali dobiti veliko boljši uvod v avtorjevo glavno idejo.

Če ne razumete prvega odseka, takoj preskočite na zadnji odsek in preberite zadnji stavek skrbno. Ko ste pridobili rok na glavno idejo, se vrnite na prvi odsek in nadaljujte z ostankom besedila. Sedaj bi besedilo moralo dati veliko več smisla.

Korak 2: Ko ste identificirali glavno idejo, pospešite in prisilite se, da ignorirate podrobnosti

Nima vprašanja, preletavanje besedila pod časovnim pritiskom je neudobno in včasih precej strašno. (Kot veliko drugih stvari pri SAT, najboljši način je pogosto najstrašnejši, če bi ni bil strašen, bi veliko več študentov dosegali izjemne rezultate, kot smo razpravljali v Knowing What to Do on the SAT – and Being Able to Do It).

Torej se morate usposobiti, da ne od닥ate pozornosti na podrobnosti, ker bo vaša naravna sklonnost poskušala vtisniti čim več, in verjetno podčrtati material, ki ga ne morete vtisniti.

Velika napaka. Kot smo podrobno razpravljali, vaš kratkoročni spomin lahko obvladá le toliko, preden se preobremeni in zakratka vašo sposobnost mišljenja. Še več, tipično besedilo na SAT vsebuje desetine, če ne stotine dejstev – a število faktografskih vprašanj na besedilu bo co največ osem. Drugače rečeno, večina dejstev v SAT besedilu je popolnoma neodvisna od kakršnihkoli vprašanj, na katerih morate odgovarjati. Pomnite tudi, da ko prideš k vprašanjim, vedno lahko pogledate nazaj v besedilo, da najdete kakršnokoli dejstvo ali podrobnost, ki jo potrebujete za preverjanje.

Pomemben način mišljenja, ki ga lahko sprejmete, je misliti na branje SAT besedila na enak način, kot bi poslušali dolgogovornika prijatelja, ki neprestano žvižga, dokler ne želite kričati v razdraganju: »Bi lahko, prosim, prišli do točke?!«

Pomembna dejstva in sekundarne ideje so pogosto v stavkih, ki vsebujejo besede, ki kažejo na spremerjanje smeri. Nikoli najpogostejša taka beseda na SAT je ampak. Druge besede vključujejo kljub temu, razen, vendar, a, še. Kadarkoli vidite eno od teh besed v besedilu, zakrožite besedo – stavek lahko pride prav, ko prideš k vprašanjim.

Podčrtavajte med branjem šetrno, če sploh

Veste, da se zgubite v podrobnostih, če najdete sebe, da podčrtavate vsako drugo frazo ali stavek. To so prav stvari, ki zapijajo vaš kratkoročni spomin in zapijajo vaš mozak. Če vam podčrtavanje pomaga pri osredotočenju med branjem, v redu – a poskusite ohraniti na minimum. In kar naredite, ne porabite časa za razmišljanje, ali naj bi podčrtali kaj ali ne. Ura teče. Podčrtajte ali ne, a glejte naprej.

Vzamite globok dih zdaj – Vržem vas v globino

Naš osnovni pristoj bomo podrobneje preučili kmalu. Preden to storimo, bi rad, da dokončate naslednjo vajo. Naslednje besedilo je tipično za temo in za vrste vprašanj, ki jih lahko pričakujete na SAT. Imate 12 minut za branje besedila in odgovaranje na vprašanja. Besedilo je dolgo, in srednje-težavne zahtevnosti. Daljša besedila na SAT vsebujejo več podrobnosti kot krajša, a redko vsebujejo več idej.

Daljša SAT besedila lahko imajo pred seboj kratko poševno uvodnico. Ta dveh ali trih stavkovna predgovor vsebuje ozadjske informacije o avtorju ali besedilu, da postavi izsek v kontekst za vas.

Morda boste skušeni, da preskočite uvod besedila »da prihranite čas«. Ne. Na uvod ne bodo vprašanja, a ga lahko preberete v nekaj sekundah in ozadje, ki ga zagotavlja, vam morda ponudi uporaben vpogled.

Vaja z vzorčnim besedilom: 12 minut

Da bi iz tega (in naslednjega poglavja) dobili največ, je pomembno, da cenite težave branja na SAT. Da bi doživeli te težave, morate oddvojiti čas in dokončati naslednjo vajo pri mizi, kakor bi na resničnem izpitu. In ne, to ni enako, da bi to vajo naredili, udobno branje na postelji med poslušanjem kakršnihkoli MP3 pesmi, ki ste jih prenesli.

To besedilo je malo težje od povprečja, čeprav je nekatera vprašanja precej težavna. Naredite najboljše, kar lahko; se samo segrevaš za bralne tehnike.

Zamerite čas z OmniProctorjem.

Naslednji izsek je iz knjige Umbertoja Eca, mednarodno priznanega učenjaka in plodovitega italijanskega avtorja (nenavadna kot tudi bestsellerji).

(5) Pogosto se razdraženim, ko berem eseje o teoriji prevajanja, ki, čeprav so bili biserni in prožrnati, ne ponujajo dovolj primerov. Mislim, da bi prevajalci morali imeti vsaj eno od naslednjih izkušenj v svojem življenju: (10) prevajanje, preverjanje in urejanje prevodov, ali pa biti preveden in sodelovati tesno s svojimi prevajalci. Kot urednik sem delal dvajset let v založbi. Kot prevajalec sem naredil le dva prevoda tujih del, (15) ki sta me stala mnoga leta razmišljanja in trdega dela. Kot avtor sem skoraj vedno sodeloval s svojimi prevajalci, izkušnja, ki se je začela z mojimi zgodnjimi eseji in postajala vse bolj intenzivna z mojimi štirimi romani. Ne glede (20) na to, da nekateri filozofi ali lingvisti trdijo, da ne obstajajo pravila za odločanje, ali je en prevod boljši od drugega, vsakodnevna dejavnost v založbi nam pove, da je enostavno ugotoviti, da je prevod napačen in zasluži (25) surovo urejanje; morda je to le vprašanje zdravega uma, a zdrav razum mora biti spoštovan.

Predpostavimo, da v romanu lik pravi: »Samo me želiš vžigati.« Da bi tak izraz prevzeli v italijanščino z stai solo tirandomi la gamba ali tu stai menandomi per la gamba bi bilo doslovno pravilno, a zavajajoče. V italijanščini bi morali reči mi stai prendendo per il naso, s čimer zamenjate angleško nogo z italijanskim nosom. Če bi bili (35) doslovno prevedeni, bi angleški izraz, povsem neobičajen v italijanščini, bralcu nalagal domnevo, da lik (kot tudi avtor) izmišlja provokativno retorično figuro; kar je povsem zavajajoče, saj je v angleščini izraz (40) preprosto frazema. Z izbiro »nosa« namesto »noge« prevajalec postavi italijanskega bralca v enako situacijo kot izvirnega angleškega. Tako, samo z doslovno nevernostjo lahko prevajalec uspe v resnični vernosti izvirnemu besedilu. (45) Kar je kot odmev svetega Jeronima*, škofa prevajalcev, da pri prevajanju ne bi morali prevajati verbum e verbo sed sensum exprimere de sensu (smisel za smisel, ne beseda za besedo), čeprav pojam pravilnega smisla besedila (50) lahko pomeni nekatere dvomljivosti.

V teku mojih izkušenj kot preveden avtor sem vedno bil raztrgan med potrebo po prevodu, ki bi spoštoval moje namere, in razbujočim odkritjem, da moje besedilo lahko izziva nepričakovane interpretacije in je na nek način celo izboljšano, ko je bilo preoblačeno v drugem jeziku. Kar želim poudariti je, da mnogo konceptov, ki krožijo v prevajalnih študijah (takšni kot primernost, ekvivalentnost, vernost) se lahko (55) razgledujejo tudi s stališča pregovora. Pregovar je proces, s katerim, da bi dosegel kaj, vsaka stranka odpove kaj drugega, in na koncu se vsi počutijo zadovoljno, ker ne moreš imeti vsega. (65) Med popolnoma teoretskim argumentom, da, ker so jeziki drugačno strukturirani, prevajanje nemogoče, in zdraviskim priznanjem, da ljudje, po vsej, prevajajo in se razumejo, se mi zdi, da (70) ideja prevajanja kot proces pregovora med avtorjem in besedilom, med avtorjem in bralci, kot tudi med strukturo dveh jezikov in enciklopedijami dveh kultur je edina, ki ujema naše izkušnje.

* Katoliški monah in učenjak (342-420), ki je Prezadnji zavezo prevedel iz starodavnega hebrejščine v tedanjši latinščino

1. V vrsticah 3–8 (»Mislim, da prevajalci... prevajalci.«) avtor izraža mnenje, da prevajalci
   1. morajo imeti praktično izkušnjo na svom področju
   2. morajo imeti odprte misli o mnenjih drugih
   3. so biserni in prožrnati, če šele akademski
   4. bi morali biti manj zaskrbljeni z teorijami prevajanja
   5. bi morali imeti več kot eno diploma, idealno na različnih področjih
2. V vrsticah 8–15 (»Kot urednik... romani.«) avtor
   1. prikaže obseg svoje učenosti na več temah
   2. razkrije nasprotna stališča o delu prevajalcev
   3. razširi vir svoje jeze nad teorijami prevajanja
   4. povzema širino svoje ozadja in perspektiv na temo
   5. priznava, da nima akademskih kwalifikacij tipičnih prevajalcev
3. V vrsticah 25–28 (»Da bi tak... zavajajoče.«) avtor pravi, da bi bilo zavajajoče, tako prevesti angleški stavek, ker
   1. v italijanščini sta dve enako veljavni načina za prevajanje besed
   2. doslovni prevod ne bi imel enakega smisla
   3. angleški lik ne bi govoril v italijanščini
   4. v italijanščini ni ekvivalentnega frazema
   5. italijanski prevodi uporabljajo daleč več besed kot izvirna različica
4. V vrstici 34, »figura« najbližje pomeni
   1. telo
   2. misel
   3. slika
   4. lik
   5. izraz
5. V vrsticah 38–40 (»Tako, samo z... besedilu.«) avtor
   1. dviguje vprašanje
   2. uporabi frazem
   3. postavi paradoks
   4. dokazuje teorijo
   5. uvaja metaforo
6. S sklicovanjem na »dvomljivosti« (vrstica 46) avtor
   1. priznava, da bi dva prevajalca morda precej razlikovala glede njihove odločitve o smislu besedila
   2. pokaže, da besede pogosto imajo več kot en pomen
   3. kritizira prevajalce, ki ponujajo le eno različico dela
   4. zavrača zdravi razum, da so doslovni prevodi neučinkoviti
   5. predvideva morebitni pritožbo, da prevodi ne morejo biti tako jasni kot izvirno delo
7. Kakšno je avtorjevo stališče do konceptov, omenjenih v vrsticah 53–56?
   1. Ti koncepti niso uporabni za razumevanje prevajalskega procesa
   2. Ti koncepti so teoretični in se nanašajo na stvari, ki ne obstajajo resnično
   3. Ti koncepti ne odražajo zadostno kompromisov, ki jih prevajalci morajo utežiti v praksi
   4. Ti koncepti so zastareli in bi jih morali zamenjati z novimi
   5. Ti koncepti nepotrebno izkrivljajo pomen prevodov
8. Je mogoče sklepati, da avtor omenja »enciklopedije« (vrstica 69) namesto slovarjev, ker, za razliko od slovarjev, enciklopedije
   1. so pogosto posodobljene, kar jih naredi bolj aktualnimi
   2. so zbirki prispevkov posameznih strokovnjakov na mnogih področjih
   3. ne vsebujejo doslovnih definicij besed, kar jih naredi bolj zanesljivimi
   4. vsebujejo prekrižne reference, ki prevajalcem omogočajo enostavne primerjave
   5. vsebujejo kulturne kontekste in konotacije izvirnega in novega jezika
9. Na podlagi besedila kot celote, avtorjev pristop k prevajanju, v primerjavi s teoretičnimi prevajalci, se najbolje opiše kot
   1. plačljiv
   2. neobhajljiv
   3. doslovni
   4. pragmatičen
   5. retoričen

Odgovore na ta vprašanja boste našli na naslednji strani. Se bomo vrnili k tem vprašanjem od časa do časa, a za sedaj se vrnimo k raziskovanju RocketReview korakov za branje besedil in odgovarjanje na vprašanja.

Odgovori na vajo z vzorčnim besedilom

1. V vrsticah 3–8 (»Mislim, da prevajalci... prevajalci.«) avtor izraža mnenje, da prevajalci
   1. morajo imeti praktično izkušnjo na svom področju
   2. morajo imeti odprte misli o mnenjih drugih
   3. so biserni in prožrnati, če šele akademski
   4. bi morali biti manj zaskrbljeni z teorijami prevajanja
   5. bi morali imeti več kot eno diploma, idealno na različnih področjih

   Razprava: To je bilo enostavno vprašanje. Nekateri študenti izberejo izbiro B. Seveda bi vsak moral imeti odprt um za mnenja drugih; žal, to je stran od točke, ki jo avtor dela v teh vrsticah.

2. V vrsticah 8–15 (»Kot urednik... romani.«) avtor
   1. prikaže obseg svoje učenosti na več temah
   2. razkrije nasprotna stališča o delu prevajalcev
   3. razširi vir svoje jeze nad teorijami prevajanja
   4. povzema širino svoje ozadja in perspektiv na temo
   5. priznava, da nima akademskih kwalifikacij tipičnih prevajalcev

   Razprava: To je bilo precej enostavno vprašanje. Nekateri študenti izberejo izbiro B, a avtor ne pravi in ne implicira, da ima nasprotna stališča o prevajanju. Razmislite, zakaj avtor omenja svoje ozadje. Začne besedilo s škrgutijo prevajalcev, ker nimajo praktične izkušnje v prevajanju (tema vprašanja 1). Nato navede svoje ozadje, da pokaže, da ima veliko izkušnje s prevajanjem.

3. V vrsticah 25–28 (»Da bi tak... zavajajoče.«) avtor pravi, da bi bilo zavajajoče, tako prevesti angleški stavek, ker
   1. v italijanščini sta dve enako veljavni načini za prevajanje besed
   2. doslovni prevod ne bi imel enakega smisla
   3. angleški lik ne bi govoril v italijanščini
   4. v italijanščini ni ekvivalentnega frazema
   5. italijanski prevodi uporabljajo daleč več besed kot izvirna različica

   Razprava: To je bilo precej enostavno vprašanje. Nekateri študenti izberejo izbiro A, ki je resnična izjava, a ne odgovarja na vprašanje!

4. V vrstici 34, »figura« najbližje pomeni
   1. telo
   2. misel
   3. slika
   4. lik
   5. izraz

   Razprava: To je bilo srednje vprašanje, čeprav mnogi študenti pridejo v zamo z izbiro C. Če pretvorimo vprašanje v dopolnitev stavka, z besedo »figura« kot praznino, odgovor postane precej očiten. Če se sklicujemo nazaj na besedilo – kar bi morali storiti čim pogosteje, zlasti na tej vrsti vprašanj – vidimo, da avtor omenja »izmišljanje... figure«. Je le ena izbira, ki se lahko izmisli: izraz.

5. V vrsticah 38–40 (»Tako, samo z... besedilu.«) avtor
   1. dviguje vprašanje
   2. uporabi frazem
   3. postavi paradoks
   4. dokazuje teorijo
   5. uvaja metaforo

   Razprava: To je bilo izjemno težavno vprašanje. Nekateri študenti izberejo izbiro A, a avtor s to izjavo ne dviga nobenega vprašanja (čeprav se seveda karoli, kar kdorkoli pravi, lahko dvigne vprašanje v nečem mislih). Mnogo študentov izbere izbiro D, a je ta izbira preveč ekstrema. Avtor kakršnegakoli besedila lahko zagotavlja argument za svoje stališče, a ga ne more dokazati. Čeprav odgovor vsebuje precej težavno besedo – paradoks – študenti, ki uporabijo proces odpravljanja striktno, so sposobni identificirati odgovor celo brez poznavanja pomena odgovora. (Paradoks je zdánljivo protisloven stavek, ki je morda v resnici resničen; samoprotičeči se, a morda resnični stavek.)

6. S sklicovanjem na »dvomljivosti« (vrstica 46) avtor
   1. priznava, da bi dva prevajalca morda precej razlikovala glede njihove odločitve o smislu besedila
   2. pokaže, da besede pogosto imajo več kot en pomen
   3. kritizira prevajalce, ki ponujajo le eno različico dela
   4. zavrača zdravi razum, da so doslovni prevodi neučinkoviti
   5. predvideva morebitni pritožbo, da prevodi ne morejo biti tako jasni kot izvirno delo

   Razprava: To je bilo težavno vprašanje. Nekateri študenti izberejo izbiro E, a avtor ne razpravlja o tem, ali prevodi lahko tako jasni kot izvirna dela, na katerih so osnovani. Mnogo študentov izbere izbiro B, ki se zdi, da odgovarja na vprašanje. Čeprav dvomljive besede imajo več kot en pomen, to ni razlog, zakaj avtor sklicuje na dvomljivosti. Če se sklicujemo nazaj na besedilo – kar znova moramo storiti pogosto – vidimo, da avtor najprej trdi, da bi prevajalci morali osredotočiti na smisel besedilnih besed, ne na njihovo doslovno pomen. Avtor nato pravi, da ti smisli morda vključujejo nekatere dvomljivosti, ne besednih pomenov.

7. Kakšno je avtorjevo stališče do konceptov, omenjenih v vrsticah 53–56?
   1. Ti koncepti niso uporabni za razumevanje prevajalskega procesa
   2. Ti koncepti so teoretični in se nanašajo na stvari, ki ne obstajajo resnično
   3. Ti koncepti ne odražajo zadostno kompromisov, ki jih prevajalci morajo utežiti v praksi
   4. Ti koncepti so zastareli in bi jih morali zamenjati z novimi
   5. Ti koncepti nepotrebno izkrivljajo pomen prevodov

   Razprava: To je bilo zelo težavno vprašanje. Mnogo študentov je privabili izbiri A in B. Izbira A je preveč ekstrema. Avtor ne pravi, da ti izbiri niso uporabni; če bi, bi rekli, da bi jih morali odpraviti v celoti. Izbira B je napačna, ker so čeprav koncepti sami po sebi teoretični, se nanašajo na vidike prevajalskega procesa, ki obstajajo.

8. Je mogoče sklepati, da avtor omenja »enciklopedije« (vrstica 69) namesto slovarjev, ker, za razliko od slovarjev, enciklopedije
   1. so pogosto posodobljene, kar jih naredi bolj aktualnimi
   2. so zbirki prispevkov posameznih strokovnjakov na mnogih področjih
   3. ne vsebujejo doslovnih definicij besed, kar jih naredi bolj zanesljivimi
   4. vsebujejo prekrižne reference, ki prevajalcem omogočajo enostavne primerjave
   5. vsebujejo kulturne kontekste in konotacije izvirnega in novega jezika

   Razprava: To je bilo precej težavno vprašanje. Nekateri študenti izberejo izbiro B, a čeprav je ta izbira resnična, ne odgovarja na vprašanje! Mnogo študentov izbere izbiro C – morda ker so privabljeni besedi »doslovni« v tej izbiri – a je C napačna vsaj na dveh računih. Prvo, enciklopedije vsebujejo doslovne definicije besed. Drugo, ta izbira zgubi točko besedila, ki je, da prevajalci morajo upoštevati številne vidike izvirnega in novega jezika. Enciklopedije so bolj verjetne, da vsebujejo različne perspektive kot slovarji, ki so predvsem omejeni na definicije.

9. Na podlagi besedila kot celote, avtorjev pristop k prevajanju, v primerjavi s teoretičnimi prevajalci, se najbolje opiše kot
   1. plačljiv
   2. neobhajljiv
   3. doslovni
   4. pragmatičen
   5. retoričen

   Razprava: Težavne besede v izbihrh so naredile to precej težavno vprašanje. Izbira C je verjetno najlažje odpraviti, ker avtor argumentira proti doslovnim prevodom. Če niste bili prepričani o definicijah ostalih izbiro, bi se morali lotiti med njimi. Pomnite, da vsaka praznina, ki jo pustite, zmanjša vaš potencialni maksimalni rezultat za 10 točk. Odgovor, pragmatičen, je pomembna SAT beseda, in pomeni praktičen. Plačljiv pomeni motiviran s denarjem (kar, če ste vedeli, kaj pomeni, bi morali odpraviti). Neobhajljiv pomeni neopravdan ali težko ohraniti (kar, če ste vedeli, kaj pomeni, bi morali odpraviti). Retoričen pomeni povezan z uporabo jezika, zlasti govorilnega jezika (kar, če ste vedeli, kaj pomeni, bi morali odpraviti).

Povzetek: Kot sem omenil, je to besedilo malo težje od povprečja, a nekatere vprašanja so bile izjemno težavne. Kot grobo merilo uspeha za to besedilo uporabite naslednjo formulo:

Bralni rezultat = 800 – 60 (praznine) – 70 (napake)

Torej nekdo, ki pustiti dve vprašanja praznima in naredi dve napaki, izgubi 120 točk za praznine in 140 točk za napake, za grobo – zelo grobo – rezultat 540.

Korak 3: Ko ste identificirali glavno idejo, osredotočite se na to, kako vsak naslednji odsek razvija to glavno idejo

V prvem koraku ste identificirali glavno idejo besedila. To se je moralo zgoditi do konca prvega odseka, ali do prvega stavka drugega odseka na najkasneje.

V drugem koraku ste nato pospešili tempo, prisilili so se, da ignorirate podrobnosti čim bolj. Besedilo morda ima drugo glavno idejo, a na SAT so taka besedila redka. Podčrtavate zelo malo, če sploh, a zakrožujete besede kot ampak, kljub temu, vendar, če jih srečate; stavki, ki vsebujejo te besede, pogosto pridejo prav kasneje.

Sedaj, v tretjem koraku, je vaš cilj videti, kakšna je glavna ideja vsakega odseka; njuna funkcija v celotnem besedilu. Vsak odsek bo razvil avtorjevo glavno idejo na nek način, in edina stvar, za katero zdaj skrbite – preden prideš k vprašanjim – je, kako vsak odsek kot celota sodi v besedilo kot celoto.

SAT besedilo se lahko razviča na le toliko načinov

Pri prejšnjem koraku smo razpravljali o vlogi odpiralnega odseka SAT besedila kot ali predstavitve same glavne ideje ali postavitve glavne ideje, v katerem primer bi se glavna ideja pojavila v prvem stavku drugega odseka.

Po tem, ko besedilo izjavi glavno idejo, bo glavna ideja razširjena ali podprta. Avtor jo lahko razširi ali podpira na različne načine, vključno z naslednjimi:

• opredelitev ključnega pojma
• zagotavljanje podrobnosti
• ponujanje primerov
• primerjanje sorodne ideje
• citat strokovnjaka

Ko berete besedilo, ne bi morali skrbeti za specifične primere, ampak le, da se primer ponuja. Takoj, ko prepoznate, da se ponuja primer, bi morali prehitreti naprej v besedilu – upočasniti le, ko prideš k naslednjemu primeru ali naslednji definiciji ali kakršnemukoli drugemu načinu, s katerim avtor razvija glavno idejo.

Po tem, ko avtor podpira glavno idejo, bodite pozorni na morebitne nasprotne ideje ali – zlasti – omejitve. Ideja je omejena, ko je njeno obseg omejen, npr. ko so izpostavljene izjeme k ideji. Omejitve glavne ideje bodo skoraj vedno uvedene z besedami, ki kažejo na spremerjanje smeri, ki smo jih razpravljali prej, »ampak« najpogostejša, sledijo besede kot kljub temu, razen, vendar, a, še. Omejitve so včasih uvedene tudi z besedami in izrazi kot seveda, priznano, ne edina, in itd.

Besedilo ne bo vedno omejevalo glavne ideje besedila, a pogosto to stori. Torej, po tem, ko besedilo izjavi glavno idejo in jo podpira, in nato morda omeji, kako se lahko glavna ideja še razvija; kam drugam lahko gre?

Zadnji način, s katerim se lahko glavna ideja razvija, je s podaljševanjem ali uporabo ideje v drugem področju, da bi pokazali njeno pomen ali širšo relevantnost. Glavna ideja se uporabi, ko avtor odgovori na nadaljnje vprašanje, In kaj?

Osnovni format vseh SAT besedil je torej preprost: uvedite glavno idejo (morda s konvencionalno modrostjo); razširite in podprite glavno idejo z podrobnostmi in primeri; in nato morda omejite glavno idejo ali jo uporabite.

Sledenje razvoju besedila: Ilustracija

Naslednje besedilo ilustrira širok spekter tehnik razvoja. Pred branjem razprave spodaj poskusite ugotoviti, kako vsak stavek premika besedilo naprej.

V preteklosti, kako je ena civilizacija premagala drugo? Mnogo zgodovinarjev so se osredotočili na tehnično prevladovanje ene strani nad drugo. Ne dvomimo, da so tehnični napredki, takšni kot razvoj kovinskega oružja ali puškega prahu ali celo priponj za konje, omogočili eni civilizaciji, da premaga drugo.

A premagajoča stran je pogosto imela nevidne zaveznike, hkrati. Evropejci so prevzeli severnoameriški kontinent od domorodnega prebivalstva prav tako s uvedbo ne vedno nenamerno – mikrobov in virusov v prebivalstvo, ki nima imuniteta proti njim, kot s svojim puškami in drugimi tehnično naprednimi orožji. Rasteča priznanje med zgodovinarji vloge tega fenomena bo neizogibno privedlo do radikalne reinterpretacije mnogih zgodovinskih dogodkov.

Razprava: Prvi stavek je retorično vprašanje, na katero odgovori drugi stavek z uvodnim stavkom. Tretji stavek podpira uvodni stavek z dvema primeroma (kovinsko oružje in puščev prah). Četrti stavek nasprotuje uvodnemu stavku z nasprotno idejo (nevidni zaveznici). Peti stavek omejuje nasprotno idejo s tem, da pravi, da oba faktorja (tehnično prevladovanje in nevidni mikrobi) lahko odgovorita na izvirno retorično vprašanje, in da mnogi zgodovinarji nista bili povsem v napaki. Šesti in zadnji stavek uporabi glavno idejo na širšem obsegu zgodovine v splošnem.

Če lahko, predvidite verjetni razvoj besedila

Eden od načinov, da ostanete aktivno vpleteni v besedilo, je predvideti, kako je verjetno, da se bo razvil. Na primer, če je vprašanje postavljeno v besedilu, bi pričakovali odgovor, ki sledi. Problem, izpostavljen v enem odseku, bi moral slediti rešitev v naslednjem odseku. Splošna izjava bi morala slediti primer.

Ne boste vedno pravilno predvideli razvoja, a to ni pomembno. Pomembno je, da mislite, ko berete. Ražen da je mišljenje dobra ideja sama po sebi, misljenje med branjem preprečuje, da preobremenite svoj kratkoročni spomin s podrobnostmi, ker je vaš mozak že zaseden.

Pisanje IM (Instant Message) povzetkov sebi lahko pomaga

Veste, da na SAT ne bi morali podčrtavati podrobnosti med branjem, a če ste navajali pisati marginski zapiski v knjigah, ki jih berete za šolo – odlična praksa, ki jo močno priporočam – vam morda bo ta naslednja tehnika všeč.

Ko berete časopis, večina člankov začne z glavnim naslovom, ki povzema celoten članek. Na vsakih nekaj odsekih boste pogosto videli podnaslov, ki povzema naslednje nekaj odsekov. Če bi brali le te naslove, bi razumeli bistvo celotnega članka, brez da bi potonili v vseh podrobnostih.

Žal, SAT besedila ne pridejo z uporabnimi naslovi ali podnaslovi, a jih lahko pišete sami. Imenujem jih IM povzetki, da poudarim, da jih morate ohraniti super-kratke, kot da bi pisali sporočilo prijatelju.

Ohranite jih krajše. Vaši IM povzetki ne morajo biti gramatično pravilni, in seveda morate kratico čim bolj. Vaši IM povzetki so za vašo korist; ni, kot da bi jih kdorkoli drug bral.

Ustvarjanje teh IM povzetkov je aktiven proces, ki vas prisili, da se lotite glavne ideje vsakega odseka. Mnogi študenti najdejo, da jim ta proces pomaga osredotočiti in ignorirati podrobnosti (ki vam ne bodo pomagali pisati povzetek).

Če imate težave s povzemanjem odseka, berete besedilo preblizu in se zgubite v podrobnostih. Drugače rečeno, berite le toliko odseka, kolikor potrebujete za pisanje IM povzetka. Takoj, ko ste prebrali dovolj odseka za pisanje IM povzetka, skočite na naslednji odsek in nadaljujte proces. Pridobite vprašanja; pridobite vprašanja.

Vaja IM povzetkov
V vzorčnem besedilu, ki ste ga ravno prebrali, ustvarite IM povzetke za vsak od treh odsekov. Poskusite ustvariti svoje povzetke brez ponovnega branja celotnega besedila, kar bi poravnilo namen. Moje povzetke boste našli na zadnji strani tega članka.

Četrti in zadnji korak: Odgovarjanje na vprašanja
Prva tri koraka našega pristopa k bralnim besedilom in vprašanjim so načrtovana tak, da vam omogočita izluščiti bistvo besedila čim hitreje, da boste pripravljeni porabiti večino časa na vprašanjih.

Po tem, ko končamo razpravo o naših tehnikah procesa odpravljanja, bomo razpravljali o manjših spremenljivkah, ki jih moramo narediti v našem splošnem metodu za posebne situacije. Končno bomo razmislili o tem, kako upravljati svoj čas, da maksimiziramo število vprašanj, na katerih ste sposobni pravilno odgovoriti.

Vzamite odmerek od bralne sekcije za sedaj
V tem članku smo pokrili veliko tla, zato ste si zaslužili dih. Če bi radi naredili več dela danes, bi priporočal preklop na drug SAT predmet – matematika, besedišče, kajkoli – a dajte osnovnim bralnim konceptom, ki ste jih ravno naučili, dan ali dva, da se stegnejo, preden napredujete k naprednim bralnim konceptom.

Bralna metoda, ki ste jo naučili v tem članku, se lahko uporabi tudi za vaše vsakodnevno šolsko branje. Poskusite uporabiti ta pristoj, ko imate dolge nenavadne bralne naloge – ne beletristiko – in boste presenečeni, koliko časa boste prihranili. Več jih uporabite, bolj udobni boste s njimi pod pritiskom na resničnem SAT.

Odgovori na vajo IM povzetkov

Tukaj so moji IM povzetki za tri odseke iz vzorčnega besedila. Imeti v mislih, da vaši morda precej razlikujejo od mojih; pomembno je, da pridobite bistvo pravilno.

Odsek #1: prevajalci potrebujejo zdravi razum Odsek #2: italijanski primer, smisel pomembnejši kot besede Odsek #3: prevajanje = pregovor Na resničnem izpitu bi uporabljal kratice, torej bi moj testni zvezek imel marginske zapiske bolj takšne: Odsek #1: prev. potrebuj. zd. r. Odsek #2: Ital. pr., smisel > besede Odsek #3: prev. = preg.