• dojenčki
• Gradimo družino
• Otroci
• splošno Parenting
• novorojenčki
• najstniki
• toddlers
• nosečnost

Srednjošolci se zahvalijo

Srednjošolci se zahvalijo

Otroci srednjih šol se veliko spominjajo. Ko se bliža matura, postanejo nostalgični, se oklepajo drug drugega in pripovedujejo neskončne zgodbe iz skupne preteklosti. Medtem ko je vaša zelo čustvena starejša oseba v tako pozornem stanju, jo lahko prosite, naj razmisli o izražanju hvaležnosti posebnim ljudem v njenem življenju, ki so verjeli vanjo, ko je izgubila vero vase, ki so jo tolažili, ko so bile njene sanje razblinjene, in ki so dal ji varno pristanišče, ko se je zdelo, da je njen svet ušel izpod nadzora. To so mentorji, družinski člani, učitelji, trenerji, prijatelji in duhovniki – skrbne duše, ki so navdihnile vašega najstnika, ki so spoznale in potrdile njeno vrednost in potencial ter ki nikoli niso zadržale njihove spodbude in podpore.

Te vodilne luči so bile zavezniki in zagovorniki vašega najstnika, tudi potem, ko je sprejel razočaranje ali slabe odločitve in padel iz milosti. Niso ga krivili ali sramovali. Postavijo se v kožo vašega najstnika, sočustvujejo in mu dajo mehko mesto za padec. Ko je vaš najstnik zašel v težave ali se izgubil, so ga opomnili, da je v težavah, ker se je slabo odločil, ker je bil zmeden ali prestrašen – ne zato, ker je bil slab otrok. Zagovarjali so ga in ga izzvali, naj tvega in prevzame odgovornost, ko sta strah in dvom vase oslabila njegovo odločnost. Popolnoma so verjeli vanj.

Če pogledate nazaj na svojo mladost, ste se imeli na koga obrniti, ko vam je bilo strto srce, ko ste se počutili brezupno ali ko vas je pohabila nizka samozavest? Če ste imeli nekoga, ki vam ne bi pustil utopiti, ki vam je vdahnil pogum in je bil vedno zraven z objemom in prijazno besedo, potem veste, kako dragoceni so bili ti posebni ljudje za vas in kako neprecenljivi so bili v vašem najstniško življenje. Če niste imeli takšne osebe, ki bi vas dvignila, potem veste, da ste zelo pogrešali nekaj in nekoga, ki ste ga obupno potrebovali.

Nikoli ne smemo domnevati, da drugi vedo, da jih cenimo, cenimo in imamo radi. Svoje besede skrbi in hvaležnosti moramo zapisati v pisma. Izreči moramo besede hvaležnosti. Ne domnevajte, da ljudje vedo, koliko so pomagali povrniti vaše dostojanstvo ali kako pomembno je bilo, da se njihova vera v vašo prirojeno dobroto nikoli ni omajala. Zdaj jim morate povedati.

Spodbujajte svojega starejšega, naj podari darila hvaležnosti tistim ljudem, ki so pomagali pozitivno oblikovati njeno življenje. In medtem ko se ona zahvaljuje, bi se morda želeli zahvaliti tudi tem ljudem. Lahko se celo obrnete na nekoga, ki vam je pomagal preživeti vašo mladost, na nekoga, ki se mu nikoli niste zahvalili, da ste vedno tam. Ko sem bil na fakulteti, sem se udeležil večerje za pričevanja za svojega srednješolskega košarkarskega trenerja. Povedal sem mu, da me je naučil, kako postati boljši košarkar, pa mi je tudi pomagal postati boljši človek. Morda lahko vi in ​​vaš najstnik poskrbite, da bodo tisti, ki so vam brezpogojno dali, kar ste potrebovali, vedeli, kako zelo jih cenite.